Vse do druge svetovne vojne so kmečki ljudje zelo redko hodili k zdravniku. Zdravili so se sami s pomočjo zdravilnih zelišč, hodili k ljudem, ki so 'znal zagovort', obiskovali so tudi ljudske zdravnike v Sopoti in vaseh okoli Krškega. Začetki bolnišnične dejavnosti in zdravljenja bolnikov v Krškem izvirata že vsaj iz 15. stoletja, ko so špital ustanovili rajhenburški graščaki, za bolne in umirajoče prebivalce mesta so skrbeli tudi bratje kapucini. H kakovosti in dostopnosti zdravstvene oskrbe v Krškem sta prispevala gospodarstvenika in mecena Martin (1810–1886) in Josipina (1824–1911) Hočevar. Martin je mestu podaril Valvasorjevo hišo, kjer so ustanovili hiralnico, Josipina pa je leta 1898 s 30.000 goldinarji podprla gradnjo nove bolnišnice ter podarila zemljišče za bolnišnično pokopališče (zdaj mestno pokopališče). Stavba nove bolnišnice, ki je bila nekoliko odmaknjena od mesta, v smeri proti Leskovcu, je bila slovesno blagoslovljena 30. novembra 1899. Obdana je bila z zelenjem in velikim vrtom, kjer so lahko ob lepem vremenu posedali bolniki in obiskovalci. Okoli leta 1909 je imela dve za tisti čas sodobno opremljeni operacijski dvorani, v kateri so izvedli prvo operacijo srca v Sloveniji. Krška bolnišnica je delovala vse do konca druge svetovne vojne, v njene prostore se je naselil zdravstveni dom, od šolskega leta 1947/1948 tudi dijaški dom. Del stavbe od leta 2003 zapolnjuje Mladinski center Krško.
Zdravstvena oskrba v Posavju bo predstavljena na razstavi Štirje elementi: 4 – Zrak.
