Upor 1573-2023

450 let hrvaško-slovenskega kmečkega upora 1573

Kratek potek dogodkov:
Hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1573 pod poveljstvom Matije Gubca je bil eden največjih in najbolje pripravljenih uporov, priprave nanj so se začele že leto prej. Vzroki za upiranje kmetov so bili večplastni, upor pa je sprožilo kruto ravnanje hrvaškega plemiča Franja Tahija (1516 ̶ 1573), lastnika posesti Susedgrad, Donja Stubica v hrvaškem Zagorju in Štatenberga pri Poljčanah na območju Slovenije.
28. 1. 1573 je Ilija Gregorić (ok. 1523 ̶ 1574), vojaški poveljnik kmečke vojske, pozval kmete k uporu.
Upor se je začel 29. 1. 1573 na obeh straneh meje, na Hrvaškem v okolici Cesargrada, ki so se ga uporniki polastili, na slovenski strani pa na območju Kunšperka. Iz Cesargrada je 2. februarja Gregorič s cesargrajskimi, susedgrajskimi in bizeljskimi kmeti začel svoj pohod v slovenske dežele mimo Kunšperka, Bizeljskega, Pišec, nato do Dobove. Priključili so se mu uporniki z Mokric.
3. 2. 1573  je Gregorič napadel Brežice, mesto zavzel, grad pa se je obranil. Kmetje so se priključili upornikom.
4. 2. 1573 je 2000 kmetov pri Krškem prešlo Savo (meščani so prepustili brodove na Savi). Združili so se z uporniki iz Šrajbarskega Turna. Gregorič je šel naprej z okoli 600 kmeti.
Kmetje so 5. 2. 1573 pod Kupinićevim poveljstvom na Krškem polju na poti proti Kostanjevici na Krki doživeli poraz s strani 500 Uskokov, ki jih je vodil uskoški poveljnik Jožef Thurn. Po boju so Uskoki Krško oplenili, požigali hiše, pobijali celo žene in otroke. Bitka pri Krškem je bil prvi pomembnejši spopad med uporniki in plemstvom.
Medtem je 5. 2. 1573 Gregorič prodrl v Sevnico, kjer je izvedel za poraz pri Krškem. Svojim ljudem je zamolčal to novico, spremenil je prvotni načrt in krenil namesto proti Radečam čez Lisco v Jurklošter proti Planini v smeri Stubice proti jedru upornikov. 8. februarja je prišel do Kunšperka, kjer ga je napadla plemiška vojska in premagala. Gregorič je ušel, a je bil kasneje ujet na Hrvaškem, eno leto je bil zaprt na Dunaju in usmrčen v Zagrebu leta 1574.
Kmečka vojska je doživela poraz 9. 2. 1573 še na Stubiškem polju. Po štiriurnem boju je plemiška vojska zmagala. Na bojišču obležalo 4000 kmetov, ujetnike so pobesili, grajske ječe so napolnili z ujetimi uporniki, ki so jih zasliševali in kasneje na več krajih javno usmrtili. Gubca so odpeljali v Zagreb, ga 15. 2. 1573 okronali z razbeljeno železno krono in razčetverili.
 
O projektu:
Upor / Buna / Revolt 1573−2023 je medinstitucionalni projekt Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Kulturnega doma Krško, Muzeja Brdovec, Muzeja seljačkih buna Gornja Stubica, Muzeja grada Zagreba in Posavskega muzeja Brežice.
Partnerji bomo obletnico v svojih okoljih obeležili z izvedbo razstav, strokovnih predavanj, pedagoških delavnic, projekcij … Izdali bomo skupno publikacijo in izvedli strokovno ekskurzijo po lokacijah pomembnih etap upora leta 1573.
 

Dogodki v februarju 2023:

• Prva nedelja v muzeju: Upor 1573, odprtje razstave »Trojno gorje« - Kako nastane strip?, nedelja, 5. 2. 2023, ob 16.00, Posavski muzej Brežice.
• Razstava Gubec: razbojnik ali junak, odprtje gostujoče razstave Muzeja seljačkih buna, petek, 24. 2. 2023, ob 17.00, Posavski muzej Brežice.