Tiskovna koferenca, Dobova, 9. junij 2020

Tiskovna konferenca ob vpisu PUSTNIH OBHODOV LOČKIH KOSCEV, ORAČEV IN SVATOV V NACIONALNI REGISTER NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE
 
torek, 9. junija 2020, ob 9. uri v Dobovi pri skulpturi Kosca.
 
 
Tiskovno konferenco so sooblikovali:
 
Miro Kovačič, Turistično društvo Dobova, predsednik Sekcije Fašjenk
Ivan Kovačič, Federacija Evropskih Karnevalskih Mest za Slovenijo FECC, podpredsednik
Ivan Molan, župan občine Brežice
Alenka Černelič Krošelj, Posavski muzej Brežice, direktorica
dr. Tanja Roženbergar, Slovenski etnografski muzej, direktorica
mag. Adela Pukl, Slovenski etnografski muzej, muzejska svetovalka 
 
Iz vsebine:
Pust v Dobovi ima stoletno tradicijo in tudi svoje ime – Fašjenk.
Pustni karneval Fašjenk je v sodobnosti ena največjih pustnih prireditev v Posavju in eden največjih turističnih dogodkov v občini Brežice, o čemer priča tudi sprejetje Dobove in Fašjenka v Združenje evropskih karnevalskih mest FECC (Federacija evropskih karnevalskih mest).
Živa in vsako leto oživljena pustna šega je pomemben del lokalne in pokrajinske identitete, ki močno vpliva na prepoznavnost kraja in najjužnejšega dela Posavja.
V njej v sodobnosti sodeluje večina prebivalcev, od odraslih do najmlajših, šolarji se o tej živi pustni šegi in tradicionalnih pustnih likih učijo pri pouku, na temo krajevnega pustovanja izdelujejo raziskovalne naloge in v šoli o njem govorijo v tednu kulturne dediščine in dnevih evropske kulturne dediščine, vabijo k prenosu znanja na pogovore o pustnem izročilu starejše prebivalce in organizirajo pustne delavnice.
Živost šege spodbuja in ohranja Turistično društvo Dobova, posebej Sekcija Fašjenk Dobova. Pred pustom družno izdelujejo pustne kostume in opremo, izmenjujejo spretnosti med seboj ter prenašajo znanje in veščine izdelave na mlajše generacije.
 
V Turističnem društvu je sekcija FAŠJENK zelo aktivna, saj se trudijo ohranjati tradicijo pustnih šeg. Predsednik sekcije Miro Kovačič se je zahvalil vsem, ki so poskrbeli za vpis v Nacionalni Register NKD, še posebej se je zahvalil Ivanu Kovačiču ter poudaril, da je »danes trenutek za proslavo tega dosežka«.
 
Veselje ob uspešnem zaključku »projekta« je izrazil tudi Ivan Kovačič, častni predsednik sekcije FAŠJENK. Poudaril je, da je »danes zelo pomemben trenutek za naš Fašjenk, saj smo uspeli vpisati pustne obhode KOSCEV ORAČEV IN PUSTNE SVADBE v Register nesnovne kulturne dediščine.«  Ideja se mu je porodila pred leti in danes je dan, ki bo ostal zapisan z velikimi črkami. Zahvalil se je vsem, ki so ga podprli pri pobudi. Še posebej se je za razumevanje in podporo pri ohranjanju edinstvene dediščine zahvalil dr. Ivanki Počkar in Alenki Černelič Krošelj iz Posavskega muzeja Brežice, mag. Adeli Pukl in dr. Tanji Roženbergar iz Slovenskega etnografskega muzeja ter še posebej županu občine Brežice Ivanu Molanu in občinskim svetnikom. Dobovski karneval sodi med največje v domovini, ponosno pa se predstavljajo tudi po vseh večjih karnevalih v tujini. Zaključil je z mislijo: »Kdor se ne sramuje svojih  tradicij, je ponosen na svoje prednike.«
 
 
Občina Brežice podpira društva, ki so del utripa krajev in celotne občine. Poleg finančnih sredstev zagotavlja tudi strokovno in drugo pomoč pri izvedbah. Župan Ivan Molan je poudaril veselje ob dosežku in se zavezal, da bo občina še naprej podpirala skrb za dediščino in njeno živost ter spodbujala sodelovanja, ki zagotovijo tudi rezultate. Zahvalil se je vsem, ki so si prizadevali za vpis ter vsem, ki že desetletja skrbijo za prepoznaven in odmeven Fašjenk.
 
Med pomembnimi nalogami Posavskega muzeja Brežice, pooblaščenem muzeju za območje Posavja, je tudi raziskovanje nesnovne dediščine, sodelovanje z nosilci in priprava pobud Koordinatorju varstva nesnovne KD za vpise v nacionalni Register NKD. Za to področje je do leta 2018 skrbela dr. Ivanka Počkar, njeno delo pa nadaljuje Stanka Glogovič. Za večjo prepoznavnost NKD in njenega pomena smo leta 2016 izvedli celoletni projekt Leto posavske nesnovne dediščine in se ravno v tem letu veselili drugega vpisa iz Posavja.
V Nacionalni Register nesnovne dediščine so z območja Posavja vpisane naslednje enote:
Pihalni orkester Kapele (Kapelska godba). Pobuda: 20. 1. 2010, vpis v Register: 16. 12. 2013.
Brod na Mostecu. Pobuda: 11. 9. 2012, vpis v Register: 3. 8. 2016.
Kulturno društvo Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi (Lučka pleh muzika). Pobuda: 25. 4. 2017, vpis v Register 30. 6. 2017.
Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov. Pobuda: 11. 4. 2018, vpis v Register 7. 5. 2020.Podali smo še dve pobudi in pripravljamo nove predloge, pri čemer je pomembno dobro sodelovanje vseh, tako kot je bilo v primeru, ki je bil predstavljen na tiskovni konferenci.
 
Slovenski etnografski muzej od leta 2011 opravlja naloge Koodinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine in skrbi za implementacijo Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji. Med glavne naloge sodijo priprava predlogov za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine, sodelovanje z nosilci in svetovanje nosilcem pri celostnem varovanju nesnovne kulturne dediščine.
 
Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov je pustna šega, ki je bila 7. maja 2020 na predlog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. S tem vpisom so se pridružili 80 do sedaj vpisanim enotam, ki predstavljajo pestro zakladnico različnih enot nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Prav v razdelku pustnih šeg je bilo v Registru do sedaj 11 enot iz različnih koncev Slovenije. Od letošnjega maja dalje, pa so med njimi tudi Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov. Predlog za vpis v Register smo v Slovenskem etnografskem muzeju pripravili na podlagi ustrezne dokumentacije iz Posavskega muzeja Brežice in v sodelovanju z nosilci dediščine. Kot dediščino, ki ustreza vsem merilom za vpis v Register, je potrdila strokovna delovna skupina Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, ki deluje v okviru Slovenskega etnografskega muzeja.
Veselimo se vsakega novega vpisa v nacionalni register, saj na tak način ohranjamo in vzpodbujamo živost dediščine in prepletamo njene tradicionalne in sodobne pojavne oblike.
 
NAZAJ