Sledi posvetne dediščine Posavja od 17. do 19. stoletja

Prenovljena stalna umetnostnozgodovinska razstava Sledi posvetne dediščine Posavja od 17. do 19. stoletja v žlahtno rdeči barvi, ki je od nekdaj veljala za barvo plemstva in simbol  moči, bo umeščena v dva prostora jugo-zahodnega dela 2. nadstropja gradu. Z besedilom in genealoškim grafičnim prikazom nameravamo v predprostoru stolpnega prostora predstavili portrete mož in žena plemstva Moscon, ki bodo kot rodbinska galerija Moscon razstavljeni v reprezentančnem okroglem prostoru stolpa.
Portreti izhajajo iz gradu Pišece in znamenite plemiške rodovine Moscon, ene najbogatejših fevdalnih rodbin na ozemlju današnjega Posavja, ki je bila sorodstveno povezana z najvplivnejšim kranjskim in hrvaškim plemstvom: Valvasorji, Khisli, Gregorijanci, Erdödyji, Draškovići, Auerspergi in drugimi. Razen Pišec, kjer so gospodovali od leta 1595 do propada v začetku 20. stoletja, ko je leta 1927 umrl zadnji moški potomec te rodbine Julij Alfred, so nekaj časa posedovali še gospostva Sevnica, Reštanj, Žusem, Polhov Gradec, Radeče, Rajhenburg, Planina, Krško in Mokrice.
Gospostvo Pišece je Inocenc Moscon (ok. 1545–ok. 1618), skupaj s salzburškima gospoščinama Sevnica in Reštanj ter vsemi ostalimi pritiklinami kupil leta 1595 za 33.000 goldinarjev. Veliko imetje s številnimi skrbmi in stroški v zvezi z dokazovanjem očetovega odkupa gospostva Sevnica je po smrti prešlo na sina Janeza Krstnika Moscona (1575–1637), čigar portretna upodobitev je najstarejša v muzejski zbirki »prednikov Moscon«. Mojstri, ki so ustvarili portrete mož in žena iz rodbine Moscon, so bili nedvomno šolani slikarji, izvrstni mojstri svoje obrti. Posebno pozornost zbujajo celopostavni portreti mož in žene, ki so upodobljeni pred krajino v elegantni drži z upodobitvijo izjemne individualnosti v obrazni mimiki s pronicljivim izrazom na obrazu. Tudi pri vseh ostalih je občudovanja vredna odlična interpretacija individualnosti upodobljencev, pri katerih je izrazita sugestivno uglajena drža, ki je skladna s svetovljansko elegantno nošnjo oblačila. Portreti z upodobitvami mož in žena rodbine Moscon so bili kot posvetna kulturna dediščina med prvimi umetnostnimi deli, ki so bila odkupljena s pomočjo mecena Frana Bonača (1880–1966), industrialca in dobrotnika, pridobljeni za prvo muzejsko zbirko leta 1940 in razstavljeni v odposvečeni cerkvi sv. Duha v Krškem.


Pogled na grad Pišece, ok. 1865, Karl Reichert (1836–1918), litografija na papirju, hrani: Posavski muzej Brežice, inv. št. KZ 1/1074 (Foto: arhiv Posavskega muzeja Brežice)


Portret Janeza Krstnika barona MOSCONA (1575–1637), prva polovica 17. stoletja, neznan slikar, olje na platnu, hrani: Posavski muzej Brežice, inv. št. KZ 1/142 (Foto: Gregor Molan)


Portret Elizabete baronice MOSCON roj. grofice ERDÖDY, (?, por. 12. 4. 1631–1652), prva polovica 17. stoletja, avtor neznan, olje na platnu, hrani: Posavski muzej Brežice, inv. št. KZ 1/99 (Foto: Gregor Molan)


Portret Jošta Jožefa barona MOSCONA (?–1673), sredina 17. stoletja, avtor neznan, olje na platnu, hrani: Posavski muzej Brežice, inv. št. KZ 1/141 (Foto: Gregor Molan)


Portret Janeza Krstnika barona MOSCONA (1650–1674), druga polovica 17. stoletja, avtor neznan, olje na platnu, hrani: Posavski muzej Brežice, inv. št. KZ 1/143 (Foto: Gregor Molan)


Podobo oljnega portreta Ane Elizabete baronice MOSCON poročene AUERSPERG (1632, por. 1648–1694) iz prve polovice 17. stoletja neznanega avtorja hrani Posavski muzej Brežice (inv. št. KZ 1/ 101; foto: Gregor Molan). Sliko je restavriral leta 1966 slikar in restavrartor Izidor Mole (1927–1998). 


Portret Barbare baronice MOSCON rojene grofice DRAŠKOVIĆ (? –1687), druga polovica 17. stoletja, avtor neznan, olje na platnu, hrani: Posavski muzej Brežice, inv. št. KZ 1/ 94 (Foto: arhiv Posavskega muzeja Brežice).

Pripravila: Oži Lorber, muzejska svetovalka