Osrednja vsebina

odpri

zapri

Prikaz za slabovidne
Zapri
Telefon
Pokličite nas
+ 386 7 466 05 17
Email
Pišite nam
vodnik@pmb.si

Nosilci nesnovne kulturne dediščine v Posavju

Unescova konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine, Register nesnovne kulturne dediščine in nosilci nesnovne kulturne dediščine v Posavju vpisani v Register nesnovne kulturne dediščine RS                                                                                                     

20. obletnica Unescove konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine

Leto 2023 je v znamenju obeleževanja 20. obletnice Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki so sprejeli na 32. konferenci Unesca v Parizu 17. oktobra 2003.
Unesco je Konvencijo sprejel z namenom, da bi prispevala k zavedanju o pomenu nesnovne kulturne dediščine, spodbujala njeno varovanje in spoštovanje ter zagotavljala mednarodno sodelovanje in pomoč. Konvencija med nesnovno kulturno dediščino uvršča ustno izročilo, izraze in jezik, uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, rituale in praznovanja, znanja in prakse o naravi in svetu ter tradicionalne obrtne veščine, ki jih skupnosti prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine, s katero se identificirajo in za katere ohranjanje skrbijo.

Ratifikacija Unescove konvencije v Sloveniji

Slovenija je Konvencijo ratificirala na začetku leta 2008 (https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlmpid=20082) in nesnovno kulturno dediščino tudi vključila v novi Zakon o varstvu kulturne dediščine (2008), ki je pred tem vključeval le materialno premično in nepremično kulturno dediščino.
 
Do konca decembra 2022 ima Republika Slovenija na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisanih 6 elementov nesnovne kulturne dediščine:

Zakon o varstvu kulturne dediščine in Register nesnovne kulturne dediščine (RNKD)

Zakon o varstvu kulturne dediščine (2008) med drugim opredeljuje naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, ki jih je v letih 2009 in 2010 opravljal Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, od leta 2011 pa Slovenski etnografski muzej.

Od leta 2008 tako nastaja Register nesnovne kulturne dediščine, v katerega je bilo od leta 2008 do avgusta 2023 vpisanih 115 enot in evidentiranih 351 nosilcev nesnovne kulturne dediščine.

Nosilci nesnovne kulturne dediščine so namreč ljudje – lokalne skupnosti, skupine in posamezniki, ki svoja znanja in veščine delijo v praksi, jih prenašajo iz roda v rod. Nosilci nesnovno kulturno dediščino ohranjajo živo, skrbijo za prenos šeg, navad na mlajše generacije. Dediščina mora biti živa, nosilci pa aktivni.

Nosilci nesnovne kulturne dediščine iz Posavja, vpisani v Register nesnovne kulturne dediščine

V Posavskem muzeju Brežice prakse, znanja in veščine nesnovne kulturne dediščine nenehno pripravljamo in predstavljamo v sodelovanju z njenimi nosilci, kot so posamezniki in lokalna društva.

Hkrati z njimi sodelujemo pri pobudah, pripravi in oddaji predlogov Koordinatorju varstva nesnovne kulturne dediščine, ki sprejete pobude, potrjene kot primerne predlaga za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije.

Nosilci NKD iz Posavja vpisani v register NKD do leta 2023: 

Posamezni nosilci nesnovne kulturne dediščine iz Posavja, vpisani v Register nesnovne kulturne dediščine RS

Ob enoti je je bilo evidenitranih 18 nosilcev:
  1. 1. Boštanjski Jurji,
  2. 2. Jurjevi pevci iz Dolnjega Brezovega,
  3. 3. Jurjevci iz Podvrha in Trnovca,
  4. 4. Jurjevi pevci z Blance, 
  5. 5. Jurjevci iz Tržišča,
  6. 6. Jurjevci z Brega in Šentjurja na Polju,
  7. 7. Jurjevi pevci, Dolenji Boštanj,
  8. 8. Jurjevi pevci s Konjskega,
  9. 9. Jurji iz Šmarčne, Športno-kulturno društvo Večno mladi Šmarčna,
  10. 10.  Jurjevci iz Rovišč,
  11. 11. Jurjevi pevci z Vrhka pri Tržišču,
  12. 12. Jurjevi pevci Jarica,
  13. 13. Jurjevi pevci iz Kompolja,
  14. 14. Jurjevi pevci iz Okiča,
  15. 15. Šentjanški Jurjevalci,
  16. 16. Kulturno-športno društvo Lukovec, sekcija Jurjevi pevci z Lukovca, 
  17. 17. Florjanski Jurjevci, 
  18. 18. Kulturno-športno društvo Log, sekcija Jurjevci z Loga​.​​
  19.  
  20. V petek, 29. septembra 2023, so slavnostno predali listine Ministrstva za kulturo jurjevim skupinam ob vpisu Jurjevega koledovanja na Sevniškem v Register nesnovne kulturne dediščine RS. Več na povezavi.
     

DVE GODBI, DVE ZGODBI: Koncert KD Gasilskega pihalnega orkestra Loče pri Dobovi in KD Pihalnega orkestra Kapéle

10. 10. 2020, grajsko dvorišče gradu Brežice

Priprava bizeljskega ajdovega kolača Društva kmetic Brežice je potrjena za vpis v Register NKD  

Trenutno v Posavskem muzeju Brežice sodelujemo z Društvom kmetic Brežice, saj smo 15. 5. 2023 oddali pobudo za vpis Bizeljskega ajdovega kolača v Register nesnovne kulturne dediščine.
Odgovor Koordinatorja Varstva nesnovne kulturne dediščine z dne 23. 6. 2023 je, da pobuda Bizeljski ajdov kolač potrjena kot primerna za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine. In je zdaj v postopku priprave za vpis v Register. Ko bodo pripravili vpis enote v Register, nas bodo obvestili.

Posavski muzej Brežice je od januarja 2010 do maja 2023 Koordinatorju  varstva nesnovne kulturne dediščine poslal 7 pobud z utemeljitvami in dokumentacijo za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine:

Za vpis v Register nesnovne kulturne dediščine v Posavju so v pripravi še predlogi za:

Mojstrica srčeve pletenice Marjanca Dobnikar (1929–2018)

Izdelovalka mojstrsko izdelanih ženitovanjskih kruhov v obliki srca se je te rokodelske veščine naučila v rodnih Artičah, kjer se je rodila v Ostreličevi družini kot četrti otrok.
Po drugi svetovni vojni je svoje znanje in tehniko izdelave srčeve pletenice obujala, ohranjala in delila.
Po njeni zaslugi se je ohranila in natančno dokumentirala ter bila predstavljena po vsem svetu. Izdelala je 615 srčevih pletenic. Znanje in veščine izdelovanja pletenice je prenesla mnogim v domačem Posavju in drugod. Postopek izdelave in recept je leta 2014 objavila v svoji knjigi Poti moje mladosti: kruh kot dediščina.

Artiška ženitovanjska pletenica – kruhovo srce posavja

Izdelovanje pletenice v obliki srca živi že vsaj od druge polovice 19. stoletja. Mojstrica Marjanca Dobnikar se je  te rokodelske veščine naučila v rodnih Artičah. Po drugi svetovni vojni je svoje znanje in tehniko izdelave srčeve pletenice obujala, ohranjala in delila in prenesla  tudi na članice Društva kmetic Brežice (pleteno srce je simbol društva). Pobuda za vpis predloga Artiške ženitovanjske pletenice v Register nesnovne kulturne dediščine je bila oddana 11. 1. 2012 in znova 22. 2. 2016. 

Izdelovanje čolnov in kultura čolnarjenja v Kostanjevici na Krki

Pobuda za vpis predloga Izdelovanje čolnov in kultura čolnarjenja v Kostanjevici na Krki v Register nesnovne kulturne dediščine je bila oddana 3. 4. 2018.

Dobovski Fašjenk, Lúčki kosci In Obŕški prutarji

Dobovski Fašjenk, Lúčki kosci in Obŕški prutarji. Nosilec: Turistično društvo Dobova - Sekcija Fašjenk. Pobuda za vpis predloga Dobovski Fašjenk, Lúčki kosci in Obŕški prutarji v Register nesnovne kulturne dediščine je bila oddana: 11. 4. 2018.

Vodovodni stolp Brežice

18. 5. 2023 na mednarodni muzejski dan in na dan, ko je mesto Brežice praznovalo 670 let potrditve mestnih pravic, so v paviljonu ob Vodovodnem stolpu razglasili včlanitev Posavskega muzeja Brežice in Vodovodnega stolpa Brežice, kot prvega slovenskega muzeja v globalno mrežo vodnih muzejev Water Museums Global Network, ki jo podpira UNESCO.

  
Avtorica besedila: Stanka Glogovič, kustosinja etnologinja
Posavski muzej Brežice, 5. oktober 2023. Zanj: Alenka Černelič Krošelj, direktorica

 


 


NAZAJ
×

KOŠARICA

ŽELIM NA BLAGAJNO
NAZAJ K NAKUPOVANJU
×
×

Prikaz za slepe in slabovidne

Pomanjšaj velikost pisave (-) Povečaj velikost pisave (+)

Barva ozadja in pisave

Izključi prikaz za slabovidne ×


Izjava o dostopnosti