Kmečki upori in Dediščina posavskih protestantov

Razstava prikazuje pomembna zgodovinska dogajanja, ki so se zgodila v Posavju v 16. stoletju – vseslovenski kmečki upor leta 1515, hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1573 in reformacijo. V dveh razstavnih prostorih severovzhodnega grajskega stolpa je prikazan boj naših prednikov za samostojno politično, gospodarsko in kulturno življenje.

Burno 16. stoletje, kjer so prebivalce Evrope in tako tudi Posavja pestile številne nadloge, je prav tu v Posavju zapustilo neprecenljivo dediščino. Na štajerski strani, najverjetneje v današnji Brestanici, se je rodil Adam Bohorič in v mestu Krško Jurij Dalmatin. Vključila sta se v gibanje, ki je verjelo v boljše življenje za vse in s svojim delom pustila neizbrisne sledi. Ob njunem delu in življenju, ki je teklo skupaj z najbolj znanim slovenskim protestantom Primožem Trubarjem, pa je tudi celotno območje bilo naklonjeno novim idejam. Tako so v protestantskem duhu delovali vitezi Rajhenburški na gradovih Rajhenburg, Šrajbarski turn in Brežice. Krški grad in velik del današnjega Posavja je pripadal Ivanu Ungnadu, znanemu protestantskemu mecenu, župnik Martin Duelacher pa je  dal zgraditi novo župnijsko cerkev v Leskovcu pri Krškem z znamenito prižnico. V sredini 16. stoletja in še proti zadnji četrtini je bilo Posavje eno izmed središč in žarišč reformnega gibanja. V Mencingerjevi hiši v Krškem so bili leta 2012 odkriti renesančni portreti, ki pričajo o še neodkritem delu preteklosti. Nekje v istem času je bila razkošno oblikovana tudi danes poimenovana Lutrovska klet ob gradu Sevnica z izjemno poslikavo, ki priča o vplivu protestantskega verskega prepričanja in je datirana v zaključek 16. stoletja.

V zadnjem desetletju je dediščina protestantizma v Posavju z različnimi novimi raziskavami in pomniki ponovno močno umeščena v zavest prebivalcev.
Prenovljena razstava prinaša podrobnejšo predstavitev življenja in dela Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina ter vpogled v podobe, ki so bile v tem prostoru oblikovane v 16. stoletju ali pa v 21. stoletju kot pomniki v čast dosežkov »posavskih protestantov«. Med njimi imajo posebno mesto doprsja, in sicer Primoža Trubarja v Loki pri Zidanem mostu, Adama Bohoriča v Brestanici in v Krškem in Jurija Dalmatina v Krškem. Zagotovo pa lahko med najlepše celovite parkovne prenove na Slovenskem štejemo prenovo parka, ki nosi ime Spominski park Jurija Dalmatina v Krškem (nasproti istoimenske šole v Krškem), ki ga je s svojo monumentalno skulpturo treh velikih mož – Trubar, Bohorič in Dalmatin) ustvaril akademski slikar Vojko Pogačar. 

V Posavskem muzeju Brežice hranimo originalni izvod Dalmatinove Biblije iz leta 1584, katere prvotni lastnik je bil Kapucinski samostan Krško. Že pred letom 1941 so menihi kapucini pri krškem trgovcu Engelsbergerju Biblijo zamenjali za peč, s katero so si ogrevali jedilnico. Leta 1985 je bila restavrirana v delavnici Arhiva Republike Slovenije v Ljubljani. Zaradi izjemne vrednosti izvirnik postavimo na ogled le občasno.

V prvem razstavnem prostoru sta na steni upodobljeni tudi dve stenski poslikavi – freski, ki jih je leta 1959 naslikal slikar in grafik Franjo Stiplovšek. Prva prikazuje potek hrvaško-slovenskega kmečkega upora leta 1573 s pohodi kmečke in plemiške vojske in kraji bitk, druga pa grbe slovenskih mest, med njimi sta upodobljena tudi grba mesta Brežice in Kostanjevice na Krki.

V drugem razstavnem prostoru sta na panojih s fotografijo in besedo prikazana vseslovenski kmečki upor leta 1515 in hrvaško-slovenski kmečki upor leta 1573. V uporu leta 1515 so kmetje požgali srednjeveški grad Brežice in mesto. Šestdeset let kasneje so jim topovi, ki so branili na novo zgrajeni grad, preprečili, da bi se mu približali. Fotografije gradov in njihove razvaline so priče naših kmečkih uporov. Številne listine iz gradov sredi uporniškega ozemlja, zapisniki zasliševanj uporniških kmetov, pisma kranjskih in štajerskih deželnih stanov, nadvojvode Karla, cesarja Maksimilijana nam v izvirni besedi prikažejo težko življenje kmetov, ki so nosili vsa bremena premaganca in občutili maščevanje zmagovalcev.

Zbirka je obogatena z orožjem plemičev in kmetov, kot so helebarde, dvoročni meč, sablje, bojni kiji, puške, signalni top, možnarji, sulice, sekire, ter s kopijo viteškega oklepa iz 16. stoletja, kipoma kmečke žene in Matije Gubca, vodjo hrvaških in slovenskih kmetov, ki ga je naredil kipar Lojze Dolinar.
IMG_5300IMG_8142IMG_8143IMG_8150Doc118-page-001IMG_1825Kmečki upori1Kmečki upori2Matija Gubec
© 2020, posavski-muzej.si | O piškotkih