Naprej v preteklost - 2022

___________________________________________________________________

Ponedeljek, 5. december 2022, ob 18. uri
 
Facebook, spletna stran in Youtube kanal Posavskega muzeja Brežice
 
SVETI MIKLAVŽ

Na Miklavžev večer otroci z veseljem pričakujejo darila in obisk sv. Miklavža. Je eden najbolj priljubljenih krščanskih svetnikov, prvi od treh decembrskih dobrih mož, ki obdarujejo otroke, in tudi najstarejši. Sv. Nikolaj, bolj znan kot sv. Miklavž, je živel v 4. stoletju in je bil škof v mestu Mira v Mali Aziji. Svetnik, dobrotnik goduje 6. decembra.
Na predvečer godu sv. Miklavža, 5. decembra, otroci nastavljajo peharje, krožnike, da bi jim sveti Miklavž kaj prinesel. Nekdaj so bili obdarovani s suhim in svežim sadjem, orehi in medenjaki s priloženo šibo, zdaj pa so darila drugačna, več je sladkarij in kupljenih igrač.
Danes je Miklavžev večer, ko otroci z radostjo in posebnim vznemirjenjem pričakujejo darila. Davor, ki v vlogi Miklavža nastopa že vrsto let, bo z nami delil svoje otroške spomine na Miklavža in Miklavžev večer ter nam povedal, kako danes deluje v vlogi Miklavža.


  Lesen kip sv. Miklavža. Nastal je konec 17. stoletja in je delo neznanega rezbarja. V levi roki drži krožnik s tremi kepami zlata (ali pa tremi jabolki). V višino meri: 153 cm; provenienca: Gunte nad Krškim, dar družine Hafner leta 1941; inventarna številka KZ1/1. Hrani Posavski muzej Brežice.

Legenda predstavlja sv. Miklavža kot velikega čudodelnika, dobrotnika in močnega zavetnika. Med njimi je tista, da je tri hčere siromašnega moža rešil sramotne usode, ko jim je ponoči porinil skozi okno tri kepe zlata in jim tako priskrbel potrebno doto. Od tod nemara izhaja šega, da otrokom ponoči prinaša darove v nastavljene posode, od tod tudi tri jabolka, ki jih na podobah nosi s seboj in so pravzaprav tri kepe zlata), le da jih je ljudska domišljija spremenila po svoje. Rdeča jabolka sodijo zato z orehi vred med obvezne darove, ki jih priljubljeni svetnik prinaša otrokom v noči iz 5. na 6. december.

Pripravila: Stanka Glogovič, kustosinja etnologinja.
___________________________________________________________________


Torek, 6. december 2022, ob 18. uri

Facebook, Instagram profil, spletna stran in Youtube kanal Posavskega muzeja Brežice

REKONSTRUKCIJA KELTSKEGA BOJNEGA VOZA



______________________________________________________________________________________________


Sreda, 7. december 2022, ob 18. uri

Facebook, Instagram profil, spletna stran in Youtube kanal Posavskega muzeja Brežice

ZLAT KELTSKI PRSTAN IZ GROBA 123


___________________________________________________________________


Četrtek, 8. december 2022, ob 18. uri

Facebook, Instagram profil, spletna stran in Youtube kanal Posavskega muzeja Brežice

PEKA KRUHA V KRUŠNI PEČI



_______________________________________________________________________________________________


Petek, 9. december 2022, ob 18. uri

Facebook, spletna stran in Youtube kanal Posavskega muzeja Brežice

AJDOVSKI GRADEC NAD VRANJEM PRI SEVNICI

Poldrugo tisočletje oddaljen čas zatona antične civilizacije se nam morda danes zdi tuj in nepovezan z sedanjostjo. Vendar je vez z današnjim svetom močnejša, kot se zdi na prvi pogled. Obdobje, ki so ga zaznamovale velike selitve ljudstev, nenadni politični preobrati in številni vojaški spopadi, je ključno vplivalo na podobo današnje Evrope. Takrat izoblikovana etnična razporeditev se je v večjem delu stare celine ohranila še v današnji čas. Nemirni čas se pestro odraža v arheološkem zapisu, pa tudi v ohranjenem pripovedništvu in ustnem izročilu.
Mogočni rimski imperij se je s težavami pričel spopadati že v drugi polovici drugega stoletja, ko so germanska plemena predrla rimske nadzorne mejne linije na Donavi. Cesar Mark Avrelij je s svojo vojsko poskušal ustaviti priseljevanje, vendar so bile markomanske vojne za germanska plemena samo uvod v še večje vdore na rimsko ozemlje v 4. in 5. stoletju. Notranji politični boji, visoki stroški vzdrževanja vojske in obrambne infrastrukture na mejah in v mestih so cesarstvo čedalje bolj izčrpavali, do konca njegovega zahodnega dela leta 476. Vzhodna polovica cesarstva s prestolnico v Konstantinoplu je uspešno prestala krizo in kot mogočno Bizantinsko cesarstvo obstala še vse naslednje tisočletje.
Tudi ozemlje današnje Slovenije se je znašlo sredi burnega političnega dogajanja. Med Italijo in srednjim Podonavjem je se odvijalo veliko spopadov, kar je ozemlju dalo značaj vojne krajine. Do sredine 5. stoletja je v večji meri ugasnilo življenje rimskih mest; ob Emoni, Poetovioni in Celeji tudi Neviodunuma na Krškem polju. Del prebivalstva, zlasti premožnejši sloj, se je umaknil v Italijo. Večina pa si je zgradila varna prebivališča na odročnih, varnih krajih na težko dostopnih vrhovih. Višinske utrjene postojanke, ki so jih zgradili nad prepadnimi pobočji, so bile podobne obzidanim vasicam s cerkvami. Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici, Gradišče pri Dunaju, Gradec pri Prapretnem, Veliki vrh nad Osredkom pri Podsredi in Svete gore nad Bistrico ob Sotli so samo nekatere od značilnih višinskih postojank v Posavskem prostoru.
Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici je ena najbolj znanih in najbolje raziskanih višinskih utrjenih postojank v Sloveniji. S skrito lego v odročni dolini pod Bohorjem, na težko dostopni vzpetini s prepadnimi pobočji, sporoča, da je naselbina nastala v nemirnih časih, njeni prebivalci pa so se želeli zavarovati pred pretečimi nevarnostmi.



Pripravila: Jana Puhar, višja kustosinja arhologinja
_______________________________________________________________________________________________


Sobota, 10. december 2022, ob 18. uri

Facebook profil in spletna stran Posavskega muzeja Brežice

SVETOVNI DAN ČLOVEKOVIH PRAVIC