MEŠČANSKA ŠOLA KRŠKO (1878–1945) IN 145 LET NJENEGA ŠOLSKEGA VRTA

Kakovostno izobraževanje je izjemnega pomena za razvoj in življenje, ki temelji na znanju in veščinah. Pomembno mesto v Posavju ima Meščanska šola Krško, katere začetek delovanja sega v leto 1878 v stavbo, ki jo je zgradil Martin Hočevar (1810–1886). Meščanske šole, ki so bile do začetka 20. stoletja trirazredne, so ustanavljali v mestih, namenjene pa so bile potrebam obrtnikov, trgovcev in kmetov. Vsaka šola je imela poseben učni načrt, prilagojen potrebam kraja, pomembno vlogo pa so imeli učitelji. V Krškem še posebej prvi ravnatelj Ivan Lapajne (1849–1931) in njegov naslednik, prej pa strokovni učitelj dr. Tomaž Romih (1835–1935). Delovanje šole je podprla tudi bogata dobrotnica Josipina Hočevar (1824–1911), katere podpora je pripomogla k ustanovitvi četrtega razreda, »šolarske kuhinje« in ustanovitvi 16 štipendijskih skladov, ko so omogočali nadaljevanje šolanja.
Ob nakupu zemljišča za meščansko šolo niso pozabili na šolsko dvorišče in šolski vrt, ki je služil namenu tukajšnje ljudske in meščanske šole. Načrt je izdelal takratni znani dunajski strokovnjak G. Machanek. Leta 1880/81 pa je bil vrt urejen. Načrt za letno poročilo je pod nadzorom učitelja risanja narisal učenec drugega razreda Matej Sternen (1870–1949). Glavni nameni šolskega vrta so bili učenje sadjarstva, pouk o rastlinstvu, vzgoja novih rastlin, trt in sadnega drevja. Učenci so pod vodstvom učitelja Ferdinanda Seidla (1856–1942) postavili »etikete« ali označevalce rastlin, ki so jih izdelali tako, da so lesene plošče prevlekli s holandsko belo oljno barvo, na katero so s svinčnikom napisali imena rastlin v slovenskem, nemškem in včasih tudi v latinskem jeziku.
V obdobju, ko se je šolski sistem razvijal, so v krški meščanski šoli, z vključevanjem aktivnosti, povezanih z raziskovanjem narave in njenih vrednot v učni načrt, samooskrbnostjo in naklonjenostjo do vseh oblik življenja, naredili prve izjemno pomembne korake h okoljski ozaveščenosti.

Pripravila: Anja Medved in Andrej Ivanšek

#naprejvpreteklost #dobropočutje #trajnostnirazvoj




PORTRET ZASLUŽNE ŽENE JOSIPINE HOČEVAR, konec 19. ali zač. 20. stoletja, neznani slikar, olje, platno, v. 32 cm, š. 26 cm, inv. št.: KZ1/124. Hrani Posavski muzej Brežice


Ivan Lapajne (1849–1931) (Vir: Dlib)


Načrt šolskega vrta, objavljen v Šestem letnem poročilu deške meščanske šole s kmetijskim značajem v Krškem 1886/7. Hrani Slovenski šolski muzej.