V poznem sončnem poletju leta 1972 je nastala podoba pokrajine z upodobitvijo kozolcev s poljem belo-cvetoče ajde v ospredju. Oljna slika te pokrajine je delo Miroslava Kuglerja (1914–2005) in je predstavljena na razstavi Štirje elementi: 2 – OGENJ. Likovni pedagog Miroslav Kugler se je ob delu profesorja na brežiški gimnaziji ves čas posvečal slikanju. Bolj kot veduta urbanega okolja ga je pritegnila posavska krajina v različnih letnih časih. Vedno znova, posebej v poletnih mesecih se je podajal v naravo, kjer je pogosto slikal.
Oljna slika, poimenovana Kozolci 2, slikarja Miroslava Kuglerja (4. 2. 1914, Ljubljana – 17. 4. 2005, Brežice) predstavlja tipično podobo posavske krajine s kozolci sredi polja med zelenimi travniki in cvetočo ajdo. Nastala je v poznem, sončnem poletju leta 1972.
Datacija: 1972 Material: olje na platnu Mere: v. 60,5 cm, š. 91 cm Inventarna številka: KZ 1/215 Na ogled:večzvrstna razstava Štirje elementi: 2 – OGENJ, II. nadstropje gradu Brežice, odprta od 30. 8. 2018, avtorji: Alenka Černelič Krošelj, dr. Ivanka Počkar, Oži Lorber, Vlasta Dejak, Jana Puhar, Boštjan Kolar
Za dediščinske navdušence
Večino svojih ustvarjalnih let je akademski slikar Miroslav Kugler (1914, Ljubljana – 2005, Brežice) preživel v Brežicah. Kot gimnazijski profesor risanja in opisne geometrije je na brežiški gimnaziji nasledil Franja Stiplovška (1898–1963), pedagoga, slikarja in muzealca. Rojen je bil 4. februarja 1914 v Ljubljani, že v gimnazijskih letih pa se je navdušeno posvečal risanju in se leta 1940 vpisal na zagrebško Akademijo likovnih umetnosti. Po končanem študiju leta 1946 je najprej služboval v Zagrebu, nato pa leta 1952 nastopil mesto profesorja na gimnaziji v Brežicah. Po upokojitvi je živel in ustvarjal v Brežicah, kjer je v visoki starosti 17. aprila leta 2005 umrl. Kot pedagog je vplival na nekaj generacij slikarjev, kot slikar je prepoznaven predvsem po svojih krajinah.
AVTOPORTRET, 1953, Miroslav Kugler (1914–2005), skica s svinčnikom, v. 30,7 cm, š. 22,7 cm, inv. št.: KZ 1/971.
SLIKAR MIROSLAV KUGLER pri skiciranju ob Krki na Velikih Malencah spomladi leta 1998. Foto: Oži Lorber.
Čas študija je Kuglerja zaznamoval – čeprav s posameznimi odkloni v šestdesetih letih – kot iščočega nadaljevalca naturalističnega tipa slikarstva in liričnega interpreta domače, posavske krajine. Že v delih generacije po 1. svetovni vojni je krajina postajala vse bolj izhodišče za subjektiven izraz čustvovanja, za kozmično poglabljanje v duha narave in tudi za osebno poudarjanje značilnih potez krajevne fiziognomije, hkrati pa je prav krajina nudila izziv za študij likovne problematike predvsem barvnega komponiranja (M. Komelj, 1997).
SLINOVCE, 1975, Miroslav Kugler (1914–2005), olje, platno, v. 54 cm, š. 73 cm, inv. št.: KZ 1/210.
Med Kuglerjeve krajine, ki jih hranimo v Posavskem muzeju Brežice, sodita sliki Slinovce iz leta 1975, ki je razstavljena na občasni razstavi Krajina iz muzejskih depojev, in Kozolci z ajdo iz leta 1972, ki je razstavljena na razstavi Štirje elementi: 2 – OGENJ. Slikarjevo upodobitev z ajdo smo izpostavili ob Dnevih evropske kulturne dediščine, ki so v letu 2021 posvečeni kulinariki. Ajda se uvršča med starožitna žita – čeprav je dresnovka – in je v slovenski kulinariki doma že več stoletij. Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske navaja, da ajda na Kranjskem posebno dobro uspeva. Iz ajde so že v preteklosti pripravljali kašo in pekli navaden kruh, črn kakor prst. Po recepturi in izjemno okusnem ajdovem kruhu je slovel slovenski kuharski mojster Ivan Ivačič, ki je bil rojen v posavskih Zdolah.
Preberite več:
Lorber Oži: Ogenj strasti duha. V: Štirje elementi: 2 – OGENJ / The four elements: 2 – FIRE, Černelič Krošelj Alenka (ur.), Brežice: Posavski muzej Brežice, 2018.
Kugler Miroslav, Vrtačnik Lorber Jožica: Prof. Miroslav Kugler, akad. slikar – Slikarska razstava, razstavna zgibanka, Cerklje ob Krki: Galerija vojašnice, 1997.
Komelj Milček: Poteze: slovensko slikarstvo XX. stoletja / Striche: slowenische Malerei im XX. Jahrhundert, Ljubljana: Nova revija, 1997.
Milovanović Goran (ur.): Krajina iz muzejskih depojev, razstavni katalog, Kostanjevica na Krki: Galerija Božidar Jakac, 2009.
Vajkard Valvasor Janez: Slava vojvodine Kranjske, VII. Poglavje. O raznoterih rastlinah na Kranjskem in sicer najprej o žitu, str. 346, Ljubljana, 2009-2013.
Spletni vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ajda, dostop 24. 9. 2021.
