21 muzejskih zvezd

⭐ 14: Etruščanska situla v keltskem grobu

Izjemna najdba, prinesena iz severne Italije


IMG_7946
Odkritje močno uničene bronaste posode je bilo poleg odkritja tretjega bojnega voza največje presenečenje izkopavanj na Sejmišču v letu 2017. Dno posode je bilo sprva staljeno, nato pa je bila posoda sploščena do te mere, da sta se dno in odprtina posode znašla v isti ravnini. Kot etruščansko stamnoidno situlo iz 4. ali 5. stoletja pr. n. št. jo je prvi prepoznal dr. Dragan Božič z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Navado prilaganja uvoženih bronastih posod v keltske grobove, ki so mnogo mlajši od časa njihove izdelave, po besedah dr. Božiča srečujemo predvsem na območju Padske nižine, v keltskih grobovih v Spini in okolici Verone.
Gre za izjemno in edinstveno najdbo v našem prostoru. Poleg tega, da je bila posoda po vsej verjetnosti prinesena iz severnoitalskega prostora, je vsaj 100 let starejša od preostalega inventarja groba. Zaradi starosti, izvora in umetelne izdelave je nedvomno imela veliko vrednost. Pokojnik, ki mu je bila pridana v grob, pa je brez dvoma bil pomemben član skupnosti. 
 
 

IMG_5131


Bronasta stamnoidna situla. Vrezan okras na spodnjem delu ostenja in na zgornji ploskvi med odprtino in robom ustja. Ustje je okrašeno z nizom ovulov. Na robu ustja so vidni ostanki privaritve ataš. Ataše in ročaj niso ohranjeni. Ohranjena je ena od treh masivnih nogic. Situla je bila uničena ob pogrebnem ritualu. Dno je staljeno, posoda se je sesedla vase. Posoda je najverjetneje izdelek etruščanskih delavnic.

Datacija: 5. – 4. stoletje pr. n. št.
Material: bron
Mere: pr. ustja: 22,5 cm, rekonstruirana višina: 30 cm
Najdišče: Brežice - Sejmišče
Na ogled: stalna arheološka razstava Tisočletja posavskih gričev in ravnic
Inv. št. P 2437

 
 

Za dediščinske navdušence:

 

Odkritje groba 114 s situlo in bojnim vozom na sejmišču v Brežicah

Rekonstrukcija keltskega voza Risba Gregor Smukovič
Keltsko grobišče Sejmišče v Brežicah leži na južnem robu mesta, na prodni savski terasi, danes približno 200 metrov od struge Save, na njenem levem bregu. Grobišče je umeščeno v čas od okrog 250 pr. n. št., ko se Kelti naselijo v Posavje, pa do leta 150 pr. n. št., ko se ti začnejo umikati v bolj odmaknjene, višje ležeče lege. Pripadniki skupnosti, pokopani na tem grobišču, pripadajo keltskim rodovom, ki so bili vključeni v plemensko zvezo Tavriskov.
Najdišče, kateremu še nismo odkrili pripadajoče naselbine, je bilo raziskano v več etapah. Prvič je bilo prepoznano kot keltsko grobišče leta 1948, ko so na dan prišle naključne najdbe ob izkopu temeljev za veterinarsko postajo. Za tem so sledile raziskave v letih 1981, 1982 in 1997, ki jih je izvajal Posavski muzej Brežice, ter v letih 2010/2011 (Arhos d.o.o.), 2014/2015 (ZVKDS OE Novo mesto) in 2017 (Arhos d.o.o.). Raziskave so vselej potekale kot zaščitna izkopavanja ob gradbenih posegih in so bile omejene na območje posega. Kljub temu da grobišče ni bilo raziskano sistematično, je bil do danes odkopan večji del grobišča; z raziskavami smo lahko zamejili njegovo severno in južno mejo, medtem ko vzhodna in zahodna meja še nista določeni.



Grob 114 z bronasto situlo in bojnim vozom Foto Jože Lorber
Za grobišča so značilni pokopi v plitvih grobnih jamah, v katerih so skupaj z osebnimi predmeti priloženi kremirani posmrtni ostanki pokojnika. Način pokopa je povezan s pogrebnim ritualom, ki je potekal tako, da so pokojnika z njegovo lastnino vred sežgali na grmadi. Ostanke kosti so nato skrbno pobrali v vrečko iz usnja ali tekstila in jih pridali v grob. Priložili so še osebne predmete, staljene na grmadi, ter posode s hrano in pijačo, pogosto pa tudi kos svinjine; čeljust ali kračo. Bojevnikom so v grobove pridali še orožje, ki je bilo izpostavljeno posebnemu ritualu uničenja. Značilna bojevniška oprema, ki obsega meč, sulico in ščit, je bila namreč obredno zvita, preden so jo pridali v grob. Od doslej izkopanih 161 grobov je bojevniških grobov približno tretjina in predstavljajo izrazito skupino med brežiškimi keltskimi pokopi. Ob tem naj omenimo, da niso vsi moški grobovi tudi bojevniški. Moške grobove opredeljujejo pridatki, kot so brusni kamen, britev, masiven nož in železna zapestnica. Ti pridatki se značilno nahajajo tudi v bojevniških grobovih poleg že omenjenega orožja.
Za ženske grobove je značilen bronast nakit – zaponke za spenjanje oblačila in masivne nanožnice ter železne pasne verige s paličastim obeskom ter steklene zapestnice, ki so zaradi rituala sežiganja močno izmaličene.
Zaradi načrtovanega dodatnega parkirišča Doma starejših občanov (investitor Prodoma d.o.o.) so se spomladi 2017 nadaljevale raziskave na Sejmišču pod vodstvom arheološke ekipe Arhos d.o.o. Najdbe so bile pričakovane, saj se raziskano območje nahaja znotraj znanega območja grobišča. Poleg več grobov, med katerimi je bilo tudi nekaj bojevniških, je izstopal grob 114 z že omenjeno najdbo tretjega bojnega voza na Sejmišču. Deli bojnega voza so obsegali dva železna kolesna obroča, železen kolesni zatič in dvoje okovov s trnom na eni in predrtino na drugi strani. Poleg tega smo kot dele voza interpretirali tri bronaste predmete, katerih funkcija je najverjetneje okrasna. Dva sta enakega premera in sta služila kot okrasna okova koles. To domnevo potrjuje železna zakovica za pritrjevanje, odkrita na notranji strani enega od okrasnih okovov. Na drugem pa so bili odkriti ostanki posrebritve. Odkrit je bil še tretji, manjši okrasni okov, ki je morda krasil zaključek ojesa.
V grobu so bile odkrite tudi dvojne konjske žvale ter dva masivna in en pločevinast obroček, ki bi lahko bili deli uzde, česar pa ne moremo trditi z gotovostjo. Oprema pokopanega bojevnika je obsegala obredno zvit meč in sulico, od katere sta se ohranila železna dela – ost in kopito. V grobu so bili odkriti tudi ostanki železnega pločevinastega okova, ki ga lahko interpretiramo kot obrobo ščita. Od značilnih moških grobnih pridatkov so bili odkriti še britev, škarje in masiven nož, katerega kroglast zaključek je bil predhodno odbit. V grob sta bili priloženi tudi dve lončeni posodi – lonec in skleda s hrano, o čemer pričajo ostanki piščančjih in prašičjih kosti.
Grob 114 je torej z najdbo situle in bojnega voza najrazkošnejši doslej izkopani grob na Sejmišču. Grobno celoto si je mogoče ogledati v stalni arheološki zbirki Posavskega muzeja Brežice.
 
Situla pred restavriranjem Foto Jože Lorber
Jože Lorber pri restavriranju situle Foto Jana Puhar
Bronasta situla pred restavriranjem. Foto: Jože Lorber Jože Lorber pri restavriranju situle Foto: Jana Puhar
  
Risarska rekonstrukcija situle Risba Jože Lorber
Risarska rekonstrukcija situle Risba: Jože Lorber



Preberite več:
  • Guštin, Mitja. 1984. Prazgodovinski vozovi na ozemlju Jugoslavije. V: Keltski voz, ur. Guštin, Mitja in Pauli, Ludwig, 111–133. Brežice: Posavski muzej Brežice, knjiga 6.
  • Jovanović, Alenka. 2007. Kelti ob sotočju Save in Krke. Publikacija ob razstavi. Posavski muzej Brežice.
Pripravila: Jana Puhar






 
© 2021, posavski-muzej.si | O piškotkih