Posavske muzejske vitrine v letu 2017

Stoletnica brežiškega potresa (1917—2017), 29. 1.–14. 3. 2017

Potres, ki je 29. januarja 1917 ob 9:22 po lokalnem času prizadel Brežice in bližnjo okolico, je bil eden najmočnejših potresov na območju Slovenije v 20. stoletju. Čutili so ga prebivalci celotne današnje Slovenije, njegov vpliv pa je segal tudi v Avstrijo, Italijo in na Hrvaško. Žarišče potresa je bilo na globini 4 km, njegova magnituda je bila 5,7, učinek potresa pa je dosegel VIII. stopnjo po evropski makroseizmični lestvici.
 
Glasno podzemeljsko bobnenje in silovito tresenje tal je prestrašene ljudi pognalo iz hiš na ulice. Hiše so se strahovito stresle, prevračali so se stoli in omare, slike so padale s sten, podirali so se stropi in stene ter vdirali dimniki. Ljudje se niso smeli vrniti v svoje domove. Vojska je takoj priskočila na pomoč in v Brežicah in Krški vasi na prostem postavila šotore, odeje in poljske kuhinje. Zaradi veliko snega in hudega mraza ljudje v njih niso mogli dolgo bivati. Nastanili so se v bližnji okolici pri znancih in sorodnikih, v hlevih in skednjih ter v več kot 200 železniških vagonih. Takoj po nesreči so vojaki z lesenimi tramovi podpirali prizadete zgradbe, da se ne bi porušile, ugašali so ognjišča in stražili odprta stanovanja ter meščanom pomagali odstranjevati ruševine.
Potres je terjal dve smrtni žrtvi, več ljudi je bilo ranjenih. V Brežicah je potres napravil škode za več kot milijon kron (2 milijona evrov). Poleg zasebnih hiš so bile precej poškodovane nekatere javne zgradbe, med njimi Nemški dom, pošta, okrajno glavarstvo, vodovodni stolp, bolnišnica, grad, samostanska cerkev in frančiškanski samostan, ki so ga morali podreti. Potres je veliko škode naredil tudi v Krški vasi, kjer je bilo več hiš popolnoma porušenih, druge pa zelo poškodovane, škodo pa so utrpela tudi gospodarska poslopja. Na Čatežu ob Savi in v Cerkljah ob Krki sta bili najbolj poškodovani župnijski cerkvi in župnišči.
Vest o nesreči v Brežicah in okoliških krajih je obšla vso tedanjo Avstro-Ogrsko. Številni domači in tuji časopisi so že naslednji dan poročali o potresu. 2. februarja je Brežice, Krško vas in Čatež ob Savi obiskal cesarjev brat nadvojvoda Maks in prizadetim v potresu izročil 15.000 kron pomoči. Pomoč v denarju pa je kmalu začela prihajati tudi od drugod. Ljudje si kljub hitri pomoči tako s strani dežele kot države po nesreči še dolgo niso opomogli. Bila je vojna, prebivalci so se komaj prebijali skozi življenje, potres pa je samo še poslabšal življenjske razmere.
Tla se po potresu še nekaj časa niso umirila. V štirih mesecih se je zvrstilo več kot 240 popotresnih sunkov.

Predavanje dr. Dušana Nećaka: Zgodovin(ar)ski pogled na potres v Brežicah in okolici 29.1.1917, v Ljubljani, 18. maja 2017.
 
 
 
Pošlji e-razglednico
Vpišite vaš elektronski naslov in bodite redno obveščenih novostih.
Sporočilo ni poslano! Preverite vnesena polja.
Spoštovani,
prijava na naše e-novice je uspešna.

Želimo vam lep dan,
www.pmb.si
Iz muzejske trgovine
Podloga za miško - Viteška dvorana
5,00 EUR
Zloženka Posavski muzej Brežice
 
Oglejte si jo lahko tukaj

 
 
Imetniki Spar plus kartice
Ugodnosti za imetnike Spar plus kartice
 

 
© 2017, posavski-muzej.si | O piškotkih