Etnološka zbirka

Opredmeteni način življenja Štajercev in Kranjcev

Etnološka zbirka predstavlja opredmetene načine življenja Štajercev in Kranjcev z območja Posavja. Skozi predmete so razvidne bistvene vsebine življenja v večinoma kmečkem okolju. Poudarki so na načinih preživljanja s poljedelstvom, svinjerejo, z živinorejo in vinogradništvom ter z obrtjo in rokodelstvom. V ospredju je delo za preživetje, ki ga pojasnjujejo prikazi različnih načinov služenja vsakdanjega kruha in predmeti, ki govorijo o tem, kako so stanovali, verovali, živeli s šegami, se likovno izražali, predvsem pa kako so delali in se preživljali prebivalci Posavja v 19. in 20. stoletju. Tu se seznanimo s številnimi že pozabljenimi orodji in drugimi predmeti iz vsakdanjega in prazničnega življenja.

Predmeti, večinoma iz naravnih gradiv, lesa, gline, kovine, slame in lanu, so večinoma rokodelski ali obrtniški izdelki. Med najstarejšimi so lepo izrezbarjen sodarski oblič z letnico 1774, oralo z vrezano letnico 1781 in rezljana čelna stranica soda iz leta 1784 z grbom.

Sava, Krka, Sotla in Mirna so se ponujale za ribolov, Sava je dajala delo in zaslužek nabiralcem savskega premoga, prevoznikom s splavi, z ladjami in s čolni. Te in številne druge predmete so izdelovali tesarji in kolarji, ki so z orodji in razstavljenimi predmeti v etnološki zbirki med izpostavljenimi obrtniki. Od orodij in  naprav, ki jih je rabil kolar, razstavljamo zgodnji primerek stružnice, na katero bi bil ponosen vsak kolar. Najpogostejši obrtnik na podeželju in v mestu je bil čevljar, katerega obrt v zbirki prikazuje dobro opremljena čevljarska delavnica. Pogosta želja in hrepenenje deklet in žena v prvi polovici 20. stoletja je bil šivalni stroj, zato je na ogled tudi star mehanski stroj Singer, ki je precej vplival na način življenja in na blaginjo družine. Po starem pa so izdelovali obleko, posteljnino, prte in pregrinjala iz lanenega platna z ročnim šivanjem. Platno, tkano na ožjih statvah, so tudi ročno sešili. V zbirki razstavljene statve  so s Krškega polja in nosijo  letnico 1844. Tkanje na statvah je obnovljeno, na novo so nasnute niti in stkan nov kos lanenega platna.  

Prašičereja je pomenila pomembno gospodarsko dejavnost, prašičji sejem v Brežicah pa je slovel po vsej Sloveniji in tudi Hrvaški. Poleg belih, črnih in pisanih so gojili tudi značilno krškopoljsko pasmo prašičev in izvajali različne obrede in šege za zdravje in dobro rast prašičev. Uspešno rejo so merili z debelino slanine na prašiču, svinjsko mast pa skrbno hranili v velikih glaziranih glinenih loncih. Še pred pomladjo so bili po navadi prazni. Lončarji so izdelovali še lonce, kozice in druge posode za kuhanje v krušni peči, posode za prenašanje in hranjenje vode in kisa ter za natakanje vina.

Vinogradniška orodja, naprave in predmeti imajo v zbirki poseben prostor, saj je bilo vinogradništvo poleg prašičereje med najpomembnejšimi viri preživljanja. K delu v vinogradih so klicali z dolgimi pločevinastimi rogovi, zemljo so ročno obdelovali, kole ročno ostrili, grozdje stiskali v stiskalnicah na ročni pogon, iz hrama pa vino prinesli domov v lesenih barivčkih. Vodo so nosili tudi precej od daleč iz izvirkov ali od studencev. V višje ležečih vinogradih so zato človeku, ki je šel slučajno tam mimo, raje ponudili vino kot vodo. Vedno pa so tudi v teh krajih radi zapeli pesem En hribček bom kupil, ki jo je kot kaplan na Bizeljskem spisal Martin Slomšek. 
 
IMG_0632IMG_0637IMG_0638IMG_0645IMG_0652IMG_0653lonci 4etn2ETNOLOŠKAIMG_0624
Pošlji e-razglednico
Vpišite vaš elektronski naslov in bodite redno obveščenih novostih.
Sporočilo ni poslano! Preverite vnesena polja.
Spoštovani,
prijava na naše e-novice je uspešna.

Želimo vam lep dan,
www.pmb.si
Iz muzejske trgovine
Slika "Wet image"
50,00 EUR
Zloženka Posavski muzej Brežice
 
Oglejte si jo lahko tukaj

 
 
Imetniki Spar plus kartice
Ugodnosti za imetnike Spar plus kartice
 

 
© 2017, posavski-muzej.si | O piškotkih